Denarno nadomestilo za brezposelnost
|Denarno nadomestilo za brezposelnost (pravilno: denarno nadomestilo za primer brezposelnosti) je ena izmed pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih natančneje ureja Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD).
Zakon v 58. členu poleg pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti določa še pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Denarno nadomestilo za brezposelnost je nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti. Skladno z 59. členom ZUTD se nadomestilo za čas brezposelnosti prizna osebi, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih oziroma če je bila zavarovana najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, v primeru, če je oseba mlajša od 30 let.
Čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost
Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je odvisno od zavarovalne dobe in starosti zavarovanca, ki to pravico uveljavlja.
ZUTD v 60. členu določa, da se brezposelni osebi prizna denarno nadomestilo v trajanju treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let, šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let, devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let, 19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let, 25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo več kot 28 let.
Brezposelni osebi, ki je mlajša od 30 let, se prizna denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev za zavarovalno dobo od šest do deset mesecev.
Višina nadomestila za brezposelnost
ZUTD določa tudi višino nadomestila za brezposelnost. V 62. členu je določeno, da se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80% od osnove, v naslednjih devetih mesecih pa v višini 60% od osnove. Ko se to obdobje izteče, se denarno nadomestilo za brezposelnost izplačuje v višini 50% od osnove.
Višina nadomestila za brezposelnost je omejena tako navzdol, kot tudi navzgor. Trenutno je v zakonu določeno, da najnižji znesek ne sme biti nižji od 530,19 EUR in najvišji znesek ne sme biti višji od 892,50 EUR. Osnovo za odmero denarnega nadomestila predstavlja povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.
Uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti
V 30 dneh po prenehanju pogodbe o zaposlitvi se mora zavarovanec prijaviti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Če zavarovanec vloži zahtevek po navedenem roku, se skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Obrazec zahtevka je na voljo na uradih Zavoda RS za zaposlovanje ali ga je mogoče natisniti s spletne strani Zavoda. Zahtevku je treba priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi.
Pomembno je vedeti, da pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljavljati oseba, ki je postala brezposelna po svoji krivdi ali volji.
Možnost ohranitve pravice do denarnega nadomestila kljub zaposlitvi
ZUTD ureja tudi možnost ohranitve pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost kljub zaposlitvi. V 66. členu je namreč določeno, da zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila oziroma do sorazmernega dela plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Če je taka zaposlitev trajala vsaj deset mesecev, ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je dosegel v tem času. Navedeni pravici se zavarovanec lahko tudi pisno odpove, preklic take odpovedi pa je možen do izdaje odločbe o priznanju nove pravice.