Redna odpoved s strani delavca – odpoved delovnega razmerja
|Redna odpoved s strani delavca (natančneje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi) je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi ZDR-1) v prvem odstavku 83. člena določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Delodajalec lahko torej prejme redno odpoved s strani delavca kadarkoli in brez navedbe razlogov zanjo, vendar pa mora delavec kljub temu spoštovati odpovedni rok.
Dolžina odpovednega roka je odvisna od razloga odpovedi delovnega razmerja in v nekaterih primerih tudi od delovne dobe delavca pri delodajalcu. Za razliko od delavca mora delodajalec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejanski razlog utemeljiti. V primeru, da pogodbeni stranki podata izredno odpoved delovnega razmerja, je dokazno breme na strani tiste stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Odpoved delovnega razmerja – izredna in redna odpoved s strani delavca
Bolj pravilno je sicer pisati o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot o odpovedi delovnega razmerja, saj je pogodba akt, ki vzpostavlja razmerje, vendar za potrebe tega članka uporabljamo tudi izraz odpoved delovnega razmerja, ki se drugače pogosto uporablja v vsakdanjem življenju. Delovno razmerje je trajajoče pravno razmerje, kar pomeni, da ne preneha že z enkratno izpolnitvijo. Pogodbeni stranki imata zato na voljo pravne instrumente, s katerimi lahko dosežeta, da delovno razmerje preneha.
Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so določeni z zakonom in stranki v pogodbi o zaposlitvi praviloma ne moreta dodati drugih razlogov ali načinov za prenehanje zaposlitve. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta na voljo redna in izredna odpoved. Za redno odpoved s strani delavca zadostuje delavčeva izjava o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pomembno pa je, da je odpoved pisna in vročena delodajalcu.
Kot je že navedeno zgoraj, mora delavec spoštovati odpovedni rok. Pri redni odpovedi s strani delavca je pomembno poudariti še to, da lahko zaradi tako podane odpovedi izgubi pravico do uveljavljanja nadomestila za brezposelnost.
Izredna odpoved delovnega razmerja s strani delavca
V 109. členu ZDR-1 je določeno, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Mora pa pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.
Sporazumna odpoved
Zakon o delovnih razmerjih omogoča tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom, ki pa mora biti sklenjen v pisni obliki. Čeprav tu uporabljamo pogovorni izraz »sporazumna odpoved«, govorimo o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s sporazumom. Če sporazumna odpoved ni pisna, je tak sporazum neveljaven.
Ko preneha delovno razmerje, mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev takega obvestila pa nima vpliva na samo veljavnost sporazumne odpovedi.
Odpravnina za odpoved s strani delavca
Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
S tem naj bi se zagotovila določena socialna varnost ob prehodu v brezposelnost. Ali bo delavec upravičen do odpravnine v primeru, če on odpove pogodbo o zaposlitvi, je odvisno od vrste dane odpovedi. Če je bila podana redna odpoved s strani delavca, potem mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine.
Če delavec na zakonsko predpisan način poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
To je v Zakonu o delovnih razmerjih v 111. členu tudi določeno. Poleg tega so v prvem odstavku tega člena določeni še razlogi, iz katerih lahko delavec poda izredno odpoved delovnega razmerja, in v drugem odstavku delavčeva obveznost, da mora delodajalca pred izredno odpovedjo pisno opomniti na izpolnjevanje obveznosti in o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo.
Če delodajalec kljub temu v roku treh delovnih dni ne izpolni obveznosti oz. odpravi kršitve, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v nadaljnjih 30 dneh, kot to določa 109. člena Zakon o delovnih razmerjih.