Dedovanje po stricu brez otrok, po teti, partnerju ali po starših

Dedovanje po stricu brez otrok ali dedovanje po teti brez otrok se lahko izvede na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. To sta dva dedna naslova, ki ju natančneje ureja Zakon o dedovanju. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon.

Tako lahko stric svojemu nečaku ali nečakinji z oporoko zapusti vse svoje premoženje. V primeru, da ima stric dediče, ki bi prišli v poštev kot nujni dediči, se lahko zgodi, da bodo ti zahtevali svoj nujni delež, kar pomeni, da bo premoženje, ki ga bo nečak podedoval po stricu brez otrok, manjši za vrednost nujnega deleža.

Dedovanje na podlagi zakona

Kot že zg. navedeno, je možno dedovanje na podlagi zakona ali oporoke. Če zapustnik oporoke ni napravil, potem se izvede dedovanje po zakonu skladno z dednimi redi, kot jih določa Zakon o dedovanju. V 10. členu zakona je določeno, kdo so zakoniti dediči zapustnika in da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe, ki so v bolj oddaljenem dednem redu.

Zakon določa tri dedne rede. V prvem dednem redu dedujejo pred vsemi pokojnikovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih. V drugem dednem redu zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. V takem primeru starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje po partnerju drugo polovico zapuščine.

Nadalje je z zakonom določeno, da zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Dedovanje po teti brez otrok ali po stricu brez otrok je torej možno tudi na podlagi zakona.

Dedovanje po partnerju

Dedovanje po partnerju je precej bolj pogosta situacija, kot dedovanje po stricu brez otrok ali teti brez otrok. Zakon o dedovanju določa, da določbe, ki urejajo pravice, obveznosti, omejitve in položaj zakoncev, veljajo enako tudi za moškega in žensko, ki živita v zunajzakonski zvezi.

Dedovanje po partnerju bo v primeru zakonitega dedovanja skupaj z otroki, če sta jih imela, že v prvem dednem redu. Vsi pa bodo dedovali po enakih delih. Zakon omogoča tudi povečanje ali zmanjšanje dednega deleža.

V 13. členu zakona je natančneje določeno, da če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje, deduje z drugimi dediči prvega dednega reda – zapustnikovimi potomci, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči.

Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da zakonec deduje po partnerju celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

Dedovanje po oporoki

Oporoka je dedni naslov, ki zapustniku omogoča, da s svojim premoženjem razpolaga po svoji volji, a mora kljub temu upoštevati način in meje, kot jih določa zakon. Zakon o dedovanju v 59. členu določa, kdo ima oporočno sposobnost. To je vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti.

Oporočitelj lahko v oporoki določi enega ali več dedičev. Prav tako lahko določi osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval. Z oporoko lahko dedujejo po starših vsi potomci ali le nekateri izmed njih.

Če je kakšen od potomcev ostal brez svojega dednega deleža, ga lahko zahteva kot nujni dedič. Zakon določa, da je nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca polovico, nujni delež drugih dedičev pa 1/3 tistega, ki bi šel vsakemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Dedovanje po starših

Drugi način dedovanja po starših je dedovanje na podlagi zakona, ki pride v poštev, če zapustnik ni napravil oporoke. V primeru zakonitega dedovanja po starših se to izvede že v prvem dednem redu, saj 11. člen Zakona o dedovanju določa, da pred vsemi dedujejo pokojnikovo zapuščino njegovi otroci in njegov zakonec.

Ker dedujejo po enakih delih, bo v primeru, da je zakonec še živ in imata 4 otroke, vsak od dedičev dedoval 1/5 zapustnikovega premoženja. Zakon o davku na dediščine in darila določa, da dedovanje po starših ni obdavčeno.